Nagrajenke, ki prejmejo komplet seksi spodnjega perila Rebeka’s dream so:

• Ana Horvat
• Marjeta Jerič
• Mateja Robek Zaletelj
• Vanja Kastelic
• Pija Fabčič

Čestitamo!

Še naprej spremljajte resničnostni šov, v katerem Rebeka piše dnevnik, z vami deli fotke, videe in intimne podrobnosti iz njenega potovanja na jug.

5x komplet seksi spodnjega perila Rebeka’s dream!

Nagradna igra je zaključena. Žrebanje nagrad bo 9. Avgusta, nagrajenci bodo objavljeni na podstrani www.najdi.si/rebeka.

Še naprej spremljaj resničnostni šov, v katerem Rebeka piše dnevnik, z vami deli fotke, videe in intimne podrobnosti iz njenega potovanja na jug.

Vabljen/-a k sodelovanju in komentiranju!

Mi štirje!

Bobni so zakon!

Lušno, je …

Me boš slikal, al ja?

Sedi, pet!

Malo sem sramežljiv.

Jaz pa nisem sramežljiva.

Takole vadimo …

Ja, lušno je. Vabim vas, da berete moje bloge, moje življenje je reeees tako pestro in zanimivoooo.

O čem bom pisala tokrat?

No, tokrat smo imeli spet špil z  bendom. In ker želimo preživeti tudi v času recesije, se moramo malce prilagajati. Zato se velikokrat zgodi, da koncert, ki bi ga morala opraviti z bendom, opravim kar sama. Pač, saj veste, finančni problemi organizatorjev.

Tokrat, po dobrem mesecu, pa se je le nekdo malce bolj izprsil in plačal tudi bend. Fantov se (itak!!!) vedno zelo razveselim, kajti špil z bendom je popolnoma nekaj drugega, kot če nastopam sama. Po opravljeni tonski vaji (kot vedno) vsi zavijemo v mojo garderobo, čas do začetka koncerta je seveda potrebno pametno izkoristit, zato se zabavamo s pripovedovanjem vicev in zraven standardno po umetniško pijemo. Ker me prisilijo, da prvič v življenju  probam whiskey, se mi od 0,2 kar malo vrti. Hmmmm, jaaa!

Innnnn … Čas je, da se nekako primajem do odra in začnem špil. Pustimo podrobnosti, da v prvi pesmi malce pozabim tekst, kaj hitro se mi ob številni publiki glava zbistri in tri ure se ne premaknem z odra. Odlična zabava, odlična publika. Po končanem špilu seveda standardno slikanje s publiko, domov pridem okoli šeste ure zjutraj. Počakam še fante, kajti vsi prespijo pri meni, popoldne imamo roštiljado in kratek pogovor vezan na promocijo moje nove plošče.

Strašansko me boli vrat in non-stop se sprašujem zakaj???!!! Ko si pogledam posnetek včerajšnjega špila, mi je popolnoma vse jasno. Na odru skačem in migam z glavo, kot da sem priključena na elektriko. Včasih se sama sebi čudim, od kod mi vsa ta energija.

No, da ostanem pri nabolj slastnem … roštiljadi. Sandi je pek mojster kot običajno, ko se najemo, vsi popadamo v bazen in si pri meni doma naredimo pravo nedeljsko popoldansko fešto. Ob petih popoldan se vsi gostje odpravijo domov in jaz se šele takrat zavem, kako zelo imam člane banda rada in da si brez njih težko predstavljam nadaljnjo glasbeno pot.

Fantje hvala vam.

Čas beži. In ko samo pomislim, da bom čez dobrih 20 dni stara okroglih 30 let (iiiiiiiiiiiiiii) se mi kar zamegli pred očmi. Modrejši pravijo, da je po tridesetim vse lepše, AMPAK JAZ JIM NE VERJAMEM.

Pozor!

Vsi tisti, ki mi mislite 25. julija čestitat za rojstni dan, NIKAR!!!! Odločila sem se, da praznovanja ne bom imela, kvečjemu mi lahko kdo  drug organizira žur,  kajti če bi bilo po moje, bi bila komemoracija. No, čas je, da preidemo k lepšim stvarem. Jaaaa, spet sem zabluzilaaa

Hotela sem deliti z vami izkušnje iz Portoroža in praznovanja obletnice bivanja v hiši. Zjutraj se zbudim in moj dragi mi pripravi zajtrk (iiiiiiii ). Glede na to, da nisem navajena zjutraj jesti in glede na to, da sem bila lačna še od včeraj, sem se »nažrla kot svinja« tako, da sem se komaj premikala. Danes imam hvala Bogu rezerviranega šoferja (čitaj Sandija), da me odpelje v Portorož. In če se vam je ta zajtrk zdel tako romantičen, da ste si potovanje v Portorož predstavljali kot kakšen dan za uživanje, vam lahko zaupam, da me je čakalo tam delo. Predstava »Do nazga« v Avditoriju Portorož.

Vse skupaj b.p., zanemarimo detajle, da se je eden od igralcev skoraj ubil, saj na odru ni bilo zaščitne ograje, v temi je seveda stopil v prazno in padel na hrbet s tri metre visokega odra. Nekdo tam zgoraj ga je čuval, kajti odnesel jo je brez praske. Glede na to, da je bila to zadnja predstava v tej sezoni (nadaljujemo septembra), smo s celotno ekipo po predstavi odšli na večerjo. Animacija večera je bil srečelov. Vsak izmed nas je prinesel darilo v vrednosti 10 eur, na koncu smo žrebali številke in  kar si dobil, si pač dobil. Kaj sem dobila jaz? V moje roke je prišla ribiška mreža, moje darilo, čokoladni fondue, pa je odšel v prave roke, največji sladkosnedki v predstavi, Nuški Drašček. Zaključili smo okoli tretje ure zjutraj, čakala naju je še pot do doma. Prihod v najin raj ob šestih. In potem? Postelja. In pika.

Po dolgem času spet v naši prelepi deželi. Res je, da se v zadnjem času veliko gibljem po Balkanu, zato lahko iz prve roke povem, da pregovor »povsod je lepo, a doma je najlepše«, še kako drži!

Kar cel teden preživim v Sloveniji, doma sicer zelo malo, imam pa zato brezplačen ogled krajev naše deželice. Predstava »Do nazga« v Križankah je odlična, kljub neznosni vročini na odru vse izpeljemo tako, kot je bilo načrtovano. Vedno znova se čudim glavnim igralcem, kako hudiča jim uspeva, da imajo polno koncentracijo kar tri ure. Vsa čast in slava jim . No, da ne dolgovezim, v tem tednu so načrtovane kar tri predstave v Križankah, dve pa sta zaradi slabega vremena žaaaaal odpovedani, kar je seveda slabo za mojo denarnico, je pa zato več kot dobro za moje psihofizično stanje. Vsaj en čisto prost dan v zadnjih dveh mesecih. Ihaaa!

Cel dan sem v PIŽAMI in imam občutek, da od lenobe kar smrdim. Ampak naj vam bo jasno, čisto nič nimam slabe vesti. Najprej me obiščejo starši, nato moja najboljša prijateljica, proti koncu večera pa prideta Marko Vozelj in njegova žena Tina. Ker se seveda ne spodobi, da takšnega uglednega prijatelja pričakam v pižami, končno premaknem svojo rit, se oblečem v trenerko in nestrpno pričakujem obisk. In takšnih obiskov si lahko človek le želi, kajti s seboj sta prinesla celo večerjo. Moje delo je bilo le, da postavim krožnike na mizo. Večer se prelevi v noč, polno smeha in zabave. Edino razočaranje je to, da sem morala posodo pomiti sama.

Čakam, da bo ura pet, da pičim iz Slovenije in ubijam dan tako, da se šetam po Čaršiji in zapravljam denar za same bedarije. Nikjer nikogar, da bi popila z njim kakšno kavo, kajti vsi so nekje. In zdaj zgodba, po kateri bom enkrat za ziher napisala knjigo. Za soigralke v predstavi Do nazga kupujem dimje. Prodajalka me prepozna, kar sicer ni nič novega, debatirava o mojem izidu albuma, plačam in odpravim se naprej. Ko gledam v izložbi res kul kavbojke, ki stanejo natanko 15 mark (7,5 eur) vem, da bi me Bog kaznoval, če jih ne bi kupila. In se začne: prodajalka, gospa sedemdesetih let, me vpraša: »Izvinite, je ste vi Rebeka?«

Meni se že dviguje ego, mislim si … spet ena, ki me je spoznala. S ponosom ji pritrdim, ko preljuba gospa pade v trans: »Ne mogu vjerovat, Rebeka Sanchis, pa šta vi radite u Sarajevu?«

In jaz: »Pa ništa, evo došla nešto snimit.«

Ona: »Pa kako vi tako dobro pričate naše?«

Jaz: »Često sam tu, pa evo naučila.«

Sledi slikanje iz vseh strani, objemanje, poljubljanje, gospa pokliče celo svoje prijateljice, da pridejo pogledat, kdo je v njeni trgovini. Iiiiiiiiiiiiiiiii! Da bi v tistem momentu popila še en Red Bull, bi poletela. In nato hladen tuš.

Zaprem se v garderobo, kjer preizkušam kavbojke in gospa me vpraša: »Rebeka, sad će zadnja epizoda. Recite mi, molim vas ali če Fernando preživjet?« In jaz šele zdaj skapiram, kaj je pomenil tisti Sančes na začetku. Boga tetka me je zamenjala za glavno igralko španske limonade. In ker sem seveda lepo vzgojeno dete, in ji seveda nisem hotela pokvariti razpoloženja in vseh slik, slikanih s »trotl ziher« aparatom, sem se za sekundo prelevila v glavno igralko in odgovorila: »Ništa vam neču reč, morate gledat do kraja«.

Plačala sem kavbojke in pardon izrazu »spizdila iz štacune«. Tako se je moj dan končal, zgodilo se mi je nekaj neverjetno smešnega in še danes se smejim, ko se spomnim na to. Torej, če mi v muziki ne uspe, še vedno lahko zamenjam kakšno špansko glumico.

A ste že slišali rek, da se zarečenega kruha največ poje?! No, jaz ne samo, da uporabljam hrvatizme, ker živim blizu meje, ampak na trenutke NE NAJDEM več prave slovenske besede. Jaooo!! Bosanščina mi je postala kot drugi materni jezik.

Dragi frendi! Če tole berete in če me pokličete, ko vam rečem »Zvat ču te kasnije« , to pomeni, da se ne »fuliram«, ampak, da sem spet »skliznula s puta«   In to »ŽESTOKO«. OPOZORILA NUJNO ZAŽELENA! No, ko smo ravno pri Bosanščini, spet ena simpatična zgodbica iz Bosne.

Pustimo to, da zaradi zamujanja aviona zamujam tudi sama. No, na zadnje sem zamujala kar celo uro na oddajo Hayat traži zvjezdu. Vsi orto »talentirani« pevci me nestrpno pričakujejo, kajti jaz (POZOR!!) kot ČLANICA STROKOVNE KOMISIJE ZAMUJAM. Na letališču me čaka Hayatov šofer, ki me s svetlobno hitrostjo pripelje na TV. Niti se nimam časa našminkat, niti sfrizirat, ampak sem v trenutku za mizo z ostalimi člani komisije in poslušam prvega »fušmejkerja«.

Kot bi rekla Nuška Drašček v predstavi Do nazga, intonacija mu je bolj detonacija. Sedem ur (ker se snema sedem oddaj) sedim za mizo, poslušam in se iz srca smejim bosanskim foram ter enostavno ne morem verjeti, kakšni ljudje se prijavljajo. Na koncu vendarle naletimo na enega dokaj talentiranega starejšega gospoda, ki pa seveda brez sramu prizna, da je za premagovanje treme pred nastopom popil tri rakije in nas opozoril, da če bodo šumniki bolj sičniki, naj mu oprostimo. Ja, take mamo v njihovi Bosni! Mimogrede, neverjetno me preseneti eno dekle, ki fuša kot zmaj in to mojo pesem Kao stranci (hrvaška različica Vrag naj vzame). Joj, prejooooj! Da bi, dragi moji, videli mojo faco, ki je izgledala, kot da sem videla vesoljca, bi vam bilo vse jasno. Nisem vedela, ali naj ji »upalim šamar« ali naj jo poljubim, ker mi je naredila reklamo. Končno, ob polnoči zaključimo s snemanjem in jaz sem že v hotelu, v svoji čudoviti Hello Kitty pižami …

Spim, ne sprašujte me kaj sanjam, ker se ne spomnim.

Evo, ob 13.00 imamo kosilo (zame zajtrk) z novinarji. V družbi Cetinskega preživimo cel ljubi dan. Smejemo se, smejemo … do nezavesti. Res, nikoli nisem z njim preživela toliko časa, da bi ga lahko ocenila, ampak tokrat je bil res v elementu, zato lahko samo rečem … kapo dol. Smeh do nezavesti! TONI JE CAR!!! Ups, pardon, Toni je TONY Je tko fejst fant, da sem njegovo ime kar malo poslovenila.

Skratka, cel dan imam poln z intervjuji, pa tonska proba, pa »zafrkancija« in PITJE, pa zvečer nastop. V stylingu Jerneje Zembrowsky blestiiiiiiim! No, vsaj tako nakladanje mi prodajajo Srbi. In jaz JIM VERJAMEM! Po nastopu pa sledi after party, na katerem se ga napijemoooooo (no, no, ne verjet vsemu, kar napišem, sej me poznate) in tukaj se zgodba konča. Ne bi pisala dalje … se ne  spomnem. Hmm, baje je bilo zabavno.  Niste navajeni tako kratkih dnevnikov, aaaa? Jah, tud jaz sem samo človek.

No, pa ne okrog govor’t.

Aja, dajte, komentirajte moje dnevnike.

Poglej še moj video! Veliko zabave!

snemanje Sarajevo SVCD